Dober dan želim, spoštovani gospod parlamenta! Spoštovani gospe in gospodje!
Že dolgo se nismo videli, lepo je biti končno spet skupaj. Lani v tem času je naše tradicionalno srečanje zaradi epidemije koronavirusa odpadlo. Mika nas, da bi se ob ponovnem snidenju prepustili veselju, toda danes moramo govoriti o resnih stvareh, saj smo petdeset dni do volitev.
Ko se pripravljamo na letni nagovor, moramo imeti pred očmi dve stvari: kdo smo in o čem želimo govoriti. Naši skupnosti to do zdaj ni povzročalo težav. Tudi meni osebno ne, saj človek, ki je preživel šestnajst let v opoziciji in šestnajst let na oblasti, ki ima pet otrok in pet vnukov, si mora biti na jasnem, kdo pravzaprav je. Mi, ki smo se danes tukaj zbrali, smo različni ljudje, imamo pa eno skupno lastnost: smo Madžari, naša skupna strast je Madžarska. Zdaj smo od levice nepričakovano zvedeli, da se pri tem motimo; mi smo pravzaprav gobe, Gobe, ki jih gojijo v temi in jih hranijo z gnojilom. Zvedeli smo tudi, da mi, ki smo po vrhu tudi s podeželja in vasi, niti križank ne znamo rešiti, in po mnenju levice smo že zjutraj ob 10. uri pijani in imamo tudi oprane možgane. Zvedeli smo tudi, zato, ker smo fideszovci, moramo biti tudi aberantni. Od levice smo zvedeli tudi, da so v Fideszu tudi Judje, ampak le v majhnem številu. Zvedeli smo tudi, da je gejev precej. Levica je naredila izračun: Judov je premalo, gejev je preveč. Prava skrivnost je, kako so do tega prišli. Tuhtal sem o tem, kar je rekla levica, in sem prišel do ugotovitve, da z gobami mora biti nekaj. Človek toliko bedarij govori le, če se je najedel gob. Možno pa je tudi, da je to strategija, nova politična strategija. Ljudi je treba na smrt užaliti, norčevati se je treba iz oseb s posebnimi potrebami, žaliti ljudi, ki živijo na podeželju, groziti upokojencem in omalovaževati ženske. Od pamtiveka niso govorili tako z Madžari. Človek ne more verjeti. Če je to strategija, potem je to svetovno veljaven patent. Mogoče ima de Gaulle prav: govoriti zna vsak, toda vodja ve tudi, kdaj mora molčati. Kakor koli že, vse skupaj je mučno in ne malo, zelo. Tudi nam, pa naj bo levica takšna kakršna je, vseeno je del nacije, tako kot je zla usoda del Himne. Vendar na oni strani je še bolj mučno. Gyula Horn se vrti v grobu, Medgyessy pa kar naprej gleda stran, pristaši SZDSZ-a pa zmedeno buljijo konice svojih čevljev. To Gyurcsánya in Bajnaija ne moti, saj sta prav ona dva državi naprtila to produkcijo šovov. Ona dva sta dala to na oder predse, da se ne bi videlo, da se pravzaprav pripravljata na vrnitev: vodji najbolj koruptne vlade Madžarske, Gyurcsány in Bajnai – okrepljena s strokovnjakom za gobe. To naj bi bila velika ekipa, ki se je prijavila za vodenje Madžarske. To je ponudba levice Madžarski. Človek ne ve, ali naj joče ali se smeje.
Dragi prijatelji, zdaj je ostalo samo vprašanje, o čem bom danes govoril. Otrok pride domov od maše. „Kako je bilo?” – ga vprašajo. „Kot po navadi. Duhovnik je govoril.” „O čem je govoril?” „O grehu.” „In kaj je rekel?” „Bil je proti.” Tudi jaz sem s tem tako. Tudi danes popoldan bom govoril kot po navadi: Madžarska mora naprej in ne nazaj. Ampak kaj je naprej in kaj je nazaj? Zdi se enostavno, ampak kaj je naprej, in kaj je nazaj? O tem bom danes govoril.
Spoštovani gospe in gospodje!
Tudi sami ste doživeli dve težki leti. Epidemija, valovi preseljevanja narodov, energetska kriza, izbruhi jeze v Bruslju, mrzel piš hladne vojne nam diha za vrat in nad Vzhodno in Srednjo Evropo se vije zaskrbljujoča senca vojne. V teh okoliščinah smo morali organizirati zaščito pred koronavirusom. V teh okoliščinah smo morali ponovno zagnati gospodarstvo, zagotoviti nova delovna mesta, mladim, družinam in starejšim ponuditi oporo in nove možnosti. Vse to je že samo po sebi zelo veliko, kaj šele, če gre za naloge. Za opravljeno nadčloveško delo se zahvaljujem zdravnikom, negovalcem, reševalcem, organizatorjem cepilnih kampanj, sodelavcem operativnega štaba! Hvala lepa predsedniku republike Jánosu Áderju in njegovi soprogi za opravljeno delo pri pomoči otrokom, ki so osiroteli v pandemiji. Hvala lepa, tudi za to se zahvaljujemo gospod predsednik!
Prijatelji!
Tako breme pandemije z jasnega neba je tudi preizkušnja, neke vrste stresni test. Vse nas postavi pod pritisk. Preizkuša politike in tudi gospodarstva držav. Tudi sami ste videli, da se je madžarska država dobro odrezala. Parlament je vseskozi zasedal, vladi je zagotovil potreben manevrski prostor in sredstva za uspešno obvladovanje nastalega položaja ter tudi nadziral nastalo situacijo. Epidemiološki organi, bolnišnice in tako pogosto nevredno omalovaževano in podcenjevano zdravstvo so izvrstno opravili svoje delo, državna uprava, policisti in vojaki so delovali usklajeno, hitro in disciplinirano. Vlada je ostala enotna in trezna, opravilna sposobnost države niti za trenutek ni bila vprašljiva, to pomeni, da se je izkazala leta 2011 uvedena nova ustavna ureditev upravljanja države. V Evropi so po vrsti padale vlade, razpadale so koalicije, nedosledno so spreminjali pravila, na tisoče demonstrantov so obvladovali z varnostnimi organi. Zaupanje ljudi je počasi, a zanesljivo izpuhtelo. Pri nas se nič takega ni zgodilo. Doma nam je uspelo ohraniti, še več okrepiti javno zaupanje, ker se je večina ljudi dobro branila. Govoriti je treba tudi o tem, da Madžarske ni napadel le virus, ampak tudi levica, ker to je resnica, in sicer v upanju, da bo lahko strmoglavila vlado. Ko je bilo treba zapreti, so zahtevali odprtje, ko je bilo treba odpreti, so zahtevali zaprtje, vpili so diktatura, v tujini so organizirali sramotilne akcije, širili so lažne video posnetke, lažne govorice.
Prijatelji!
To je huda neodgovornost ali še več. Ne izogibajmo se ostrim besedam. V času smrtonosne pandemije izkoristiti strah na milijone družin za strmoglavljenje vlade je dejanje, ki ga ni mogoče zagovarjati pred nobenim sodiščem. Za oboje bo prišel čas: najprej 3. aprila in potem po naročilu dobrega Boga.
Spoštovani gospe in gospodje!
Od leta 2010 nismo reorganizirali le države, ampak smo zgradili tudi novo madžarsko gospodarstvo. Tudi to je bilo na preizkušnji. Leta 2010 smo določili, da bomo ljudem namesto pomoči ponudili zaposlitev. Kdor želi delati, si najde zaposlitev. Na Madžarskem od tranzicije naprej kljub epidemiji dela za milijon več ljudi kot v času Gyurcsanyeve vlade. Delo opravljajo na visoki ravni, saj moramo izdelovati konkurenčno blago in nuditi storitve, ki jih je mogoče prodati tudi na mednarodnih trgih. To je življenjsko pomembno vprašanje, ker smo zgradili gospodarstvo, ki temelji na prodaji blaga v tujini, torej na izvozu. Lani nam je uspel še en velik rekord. Izvoz Madžarske je dosegel 119 milijard evrov. To je treba razumeti tako, da smo glede števila prebivalstva 95. na svetu, naš izvoz pa je 34. najvišji. Glede izvoza na osebo pa smo na 27. mestu.
Leta 2010 smo se odločili, da bomo ključne panoge vrnili v roke Madžarov. Prav zaradi tega smo v bančnem sektorju, energetiki in medijih delež tujega lastništva znižali pod 50 odstotkov. Rad bi spomnil vse nas: pri bankah smo začeli s 60, v medijih 66, v energetiki pa z 71 odstotkov, danes pa imamo povsod madžarski večinski delež. V času epidemije koronavirusa smo lahko obdržali vse, kar je prišlo v madžarske roke, še več, nadaljevali smo s prevzemom ključno pomembnih podjetij. Tokrat je na vrsti distributer plina in elektrike v Tiszántúlu. In vse to ni majhna stvar. Območja krucev so že osvobojena, zdaj sledi Panonija. Kriza gor ali dol, nadaljujemo, še več, pospešili smo vlaganja madžarskega kapitala v tujini. Mogoče se spomnite, za to smo se že prej odločili, namreč, koliko profita izvozijo tuja podjetja iz Madžarske, toliko profita morajo vrniti domov podjetja, ki delujejo v tujini. Tako in samo tako je mogoče zagotoviti ravnotežje madžarskega gospodarstva. To je sicer še daleč, ampak tudi v času epidemije se nismo obrnili, šli smo naprej in ne nazaj. Mol se širi na Poljskem, tudi tam je kupil 417 bencinskih servisov. OTP je prisoten po vsem Balkanu. Madžarsko podjetje bo gradilo cestninski sistem v 270-milijonski Indoneziji. Družba Magyar Villamosművek na Češkem oskrbuje en milijon 600 tisoč potrošnikov z energijo. Imamo madžarsko perutninarsko industrijo v Vietnamu, tovarno krmil in gumiranega asfalta v Rusiji, telekomunikacijsko podjetje v madžarski lasti v Albaniji in Črni gori. Naprej Madžarska!
To ni malo, sam pa v času krize za največji dosežek madžarskega gospodarstva štejem to, da v času epidemije tudi družinam ni bilo treba zategniti ročne zavore. Še več, mlajši od 25 let so oproščeni plačevanje dohodnine, družinam smo vrnili vplačane davke in v teh dneh je prispela tudi trinajsta pokojnina. Trinajsta pokojnina ni le gospodarska zmaga, ampak dejanska odškodnina. Vračamo to, kar je odvzela Gyurcsány–Bajnaijeva vlada. Turški otrok ga je ranil, madžarski otrok ga zdravi. Država je 12 let delala na tem, da popravimo zgodovinsko napako levice. Cenimo to. Zamejski Madžari so skusili, da na nas lahko računajo tudi ob nesreči in ne le ob sončnem vremenu. Nadaljujemo tudi njihove programe, v zamejstvu smo zgradili 170 novih vrtcev, 790 pa smo obnovili. Naprej, Madžari!
In tako kot od leta 2010 vedno, smo tudi v času epidemije hodili po svoji poti, ob ponovnem zagonu gospodarstva nismo uporabljali bruseljskega recepta, ampak zdravilno metodo Matolcsy–Varga, nismo pritisnili na zavoro, nismo se potegnili v zasedo, ampak smo tudi v ovinku hrabro prehitevali. Tvegali smo. Tveganje ni bilo majhno, ampak kot veste, po pravici povedno, nikoli ni. Ziheraši v gospodarski politiki slej ali prej končajo na koncu vrste. Tako je s tem kot s kolesarjenjem. Kolo se prevrne, če ga ne poganjaš. No, to se ni prevrnilo. Leta 2021 je rast znašala 7 odstotkov, pošteno smo nadoknadili padec zaradi epidemije. Gospe in gospodje, ob letnem nagovoru je treba govoriti tudi o številkah, pa tudi če se sliši suhoparno. Državni dolg nam je uspelo držati pod 80 odstotki in ga bomo do konca leta spravili na 77 odstotkov. Med tem je državni dolg Francije zrasel na 115, Špancev na 120, Italijanov pa na 154 odstotkov. In zgodilo se je, na kar so mislili le redki, jaz sigurno ne, dolg Avstrije je presegel dolg Madžarske. Minimalna plača se je leta 2022 kljub epidemiji povišala za 20 odstotkov, davke, ki bremenijo delo, pa smo znižali za 4 odstotke. Pod streho smo spravili velik nacionalni dogovor, v katerem so sodelovali sindikati, delodajalci in vlada, potrdil pa ga je parlament. Levica pri tem ni sodelovala, levica za nič ni glasovala. Prosim Vas, na dan volitev se spomnite, da levica ni glasovala za zakon o koronavirusu, ki je bil osnova za zaščito. Ni glasovala za moratorij na posojila. In ni glasovala za dvig minimalne plače. Ni glasovala za vrnitev vplačanega davka družinam. Ni glasovala za oprostitev davka mlajših od 25 let. In ni glasovala za znižanje davkov. Upam, da volivci na volitvah ne bodo glasovali za levico. Prosim, spomnite se tudi, da je vlada Gyurcsány–Bajnai hodila po popolnoma drugi poti kot mi. Oni so šli nazaj. Odvzeli so trinajsto pokojnino, odvzeli so enomesečno plačo, eno leto dodatka za vzgojo otrok, ukinili so program za ustvarjanje doma, davčno olajšavo za družine, zdravstvo je postalo plačljivo, za dvakrat so podražili elektriko, za trikrat zemeljski plin. Ampak bodo že videli vraga, 3. aprila jim lahko izstavite račun. Summa summarum, dovolj skromno, ampak samozavestno lahko rečemo, da svojih ciljev tudi v času epidemije nismo žrtvovali, zato bo Madžarska po sedanji krizi močnejša kot pred njo.
Spoštovani gospe in gospodje!
Kar se prihodnosti tiče, se postavljajo težka vprašanja. Bo vojna? Bo denar? Bo nova epidemija? Bo nov val migrantov?
Bo vojna? Zdaj vsi govorijo o tem. Situacija je temačna in krhka. Vi poznate karto, okrog Madžarske sta nestabilni regiji: Zahodni Balkan in Ukrajina. Na Balkanu so prisotni tudi veliki: Združena države, Evropska unija, Rusija in Turki. Vse to poteka ob naših mejah. Ne pozabimo, da Bosna leži 70 kilometrov od naše južne meje in na Balkanu tudi danes služi 665 madžarskih vojakov. Recept za pacificiranje in pomiritev Balkana je enostaven: hitro članstvo v EU, dogovor s Srbijo in Marshallov načrt Evropske unije. Škoda, da temu ni tako. Madžarska se je v preteklih letih okrepila. To Vam govorim zato, ker ne bomo križem rok gledali, da bo slaba politika velikih sil povzročala škodo v našem sosedstvu. Ne Berlin in ne Bruselj ne more krojiti politike Balkana proti Madžarom in tudi brez nas ne. Ne bomo sprejeli odločitev Bruslja, ki bodo v nasprotju z interesi Madžarske. Interes Madžarske je mir, gospodarski razvoj in vključevanje tega območja v okvire Evropske unije. Sankcije, politika kaznovanja, kritika ali kakršna koli druga aroganca velesil ne pride v poštev. Ni treba govoriti o Balkanu, ampak je treba govoriti z Balkanom in skupaj z njim ukrepati. Balkan, kot vedno, je tudi zdaj skrajno kompliciran, ampak je kljub vsemu možna in vsem sprejemljiva mirna ureditev. Od tega je bistveno bolj nujna ureditev konflikta med Rusijo in Ukrajino. Interesi Madžarske so tudi tukaj jasni. Najprej se je treba izogniti vojni. Tega ne govorimo le zaradi človečnosti, ampak tudi zaradi madžarskega interesa. Samo pomislite: v primeru vojne bo iz Ukrajine prišlo več sto tisoč ali celo milijon beguncev, in to bo do temeljev spremenilo politični in gospodarski položaj Madžarske. Spomnite se na devetdeseta leta, ko je z območja bivše Jugoslavije prispelo več deset tisoč ljudi, in tudi takrat ni bilo lahko. Iz Ukrajine bi jih prišlo bistveno več, verjetno brez upanja na vrnitev. Mi delamo za mir, za to so določeni državni organi seveda začeli s pripravami. Tudi za primer vojne imamo primeren scenarij in akcijski načrt.
Gospe in gospodje!
Madžarska zaradi svojih dimenzij, vojaške in gospodarske moči ne more odločilno, ali samo neizpodbitno vplivati na odnose med Evropsko unijo, Zahodom in Rusijo. Ampak to ne more biti razlog za nedejavnost. Mi igramo z odprtimi kartami in nikoli nismo skrivali, da smatramo strategijo Bruslja za napačno, sankcije proti Rusiji pa kot slepo ulico. Prepričan sem, da bo Evropa brez gospodarskega sodelovanja z Rusijo slabokrvna in bledikasta. Distancirati se od sodelovanja in ogromne gospodarske možnosti prepustiti Kitajcem sta strateški napaki. V preteklih letih sem tudi sam uvidel, da ne moremo spremeniti zunanjepolitične usmeritve Evropske unije in zato smo namesto odvečnih debat izdelali in uporabljamo madžarski model. Smo članica NATA in Evropske unije in medtem imamo uravnovešene politične odnose in gospodarske stike z Rusijo. Primer Madžarske kaže, da je to mogoče.
Gospe in gospodje!
Vojna, pa naj bo hladna ali vroča, napetosti in konflikt med Vzhodom in Zahodom so do zdaj prinesli Srednji Evropi in Madžarski le nesrečo, trpljenje in hude izgube. Razumljivo je, če ne želimo še enkrat stopiti v isto reko. Zato sem se odpravil v mirovno misijo v Moskvo. Led zamrznjenih stikov je treba streti in je treba odpreti pot pogajanjem. Res je, da Madžarska nima ledolomilke na jedrski pogon, imamo pa kramp, in včasih je dovolj le ena špranja in na površje priplava zdrava pamet. V dobro vseh nas je, da si danes evropski voditelji v Moskvi že podajajo kljuko. Mi, Madžari smo se seveda naučili, da varnost ni vprašanje prijateljstva, ampak moči. Iz tega sledita dve stvari. Prvič med Madžarsko in Rusijo mora biti vedno primerno široko in globoko območje. To je danes Ukrajina, njena neodvisnost in vitalnost je zato – zato! neposredni madžarski interes. Drugič: Vojaška moč Evrope naj bo vsaj primerljiva z močjo Rusije; dokler tega ni, o varnosti evropskih narodov ne bomo odločali mi Evropejci, ampak Američani in Rusi. Madžarska prav zaradi tega podpira oblikovanje evropske vojaške zmogljivosti in skupne obrambne sile. V tem duhu smo se lotili oblikovanja sodobne madžarske vojske in pripadajoče vojaške industrije. Na žalost še nismo dosegli preboja. Vojaško industrijo je treba povezati z gospodarstvom, vključiti je treba univerze, raziskovalne inštitute in tudi inovacijske parke, in seveda potrebujemo mlade, ki so pripravljeni služiti domovini in jo braniti, če bo treba. Denar, ki so ga zdaj prejeli, dobro ponazarja naše spoštovanje in resno priznanje s strani družbe, ampak to samo po sebi ni dovolj. Čaka nas še veliko dela. Potrebujemo lastno silo, potrebujemo lastno nacionalno vojsko. Nihče, noben naš zaveznik, se ne bo žrtvoval za Madžarsko namesto Madžarov. Članstvo v NATU gor ali dol, ni takega zaveznika na svetu, ki bi namesto nas varoval našo domovino. Ob nas in z nami morda, namesto nas pa sigurno ne. Če nismo dovolj močni, potem Madžarska ni na varnem. Od Clinta Eastwooda vemo: če je orožje v bližini, je bolje, če je v naših rokah.
Spoštovani gospe in gospodje!
Bo denar? Železna lady je rekla: s socialisti je problem ta, da jim vedno zmanjka denar, ki so ga vzeli drugim. In res je: najprej z visokimi davki poberejo denar od tistih, ki so si ta denar zaslužili, ta denar hitro potrošijo, zato morajo najeti posojila, ki jih želijo odplačati z denarjem, ki ga s še višjimi davki spet poberejo ljudem. Na koncu so davki in dolgovi v nebu, gospodarstvo, ki se zruši pod veliko težo, pa na tleh. Brezposelnost, restrikcije, gore dolgov, IMF in denarja ni. Če je na oblasti levica, ni denarja. Vedno ista pesem. Danes pa tečejo tisoč milijard vredne investicije, število revnih in obseg revščine se zmanjšuje, srednji sloj pa se krepi. Minimalna plača je danes višja, kot je bila povprečna plača v času Gyucsányeve in Bajnaijeve vlade, torej je denar, in če bomo nadaljevali, potem bo tudi v bodoče. Za razvoj podeželja bomo potrošili trikrat več kot do zdaj. V gospodarstvu na bazi dela je denar iz dela. Davki so nizki, prihodki rastejo, ljudje trošijo, vlagajo, torej se splača delati. Pri Ciganih bi lahko naročili tuš, če inflacija ne bi pohodila evropskega gospodarstva, če ne bi prišlo do povišanja cen, saj vemo, da to pobira denar. V Združenih državah se je inflacija povzpela na 40-letni vrh, na 7,5 odstotka, so države Evropske unije, kjer je že dosegla 10 odstotkov. Pri nas bi bilo enako, če ne bi sproti varovali družine. Izredni položaj je zahteval izredne odločitve, zato mi nismo križem rok gledali rasti cen, ampak smo uvedli politiko štirih omejitev: omejitev režijskih stroškov, omejitev cene goriv, omejitev obresti in omejitev cen živil. Česar takega se trideset let ni zgodilo na Madžarskem. Danes so razmere takšne, da je v Evropski uniji elektrika najcenejša pri nas, cena plina pa je tretja najnižja. Znižanje režijskih stroškov deluje, to zdaj od nas prevzemata Francija in Španija. Cena goriv je peta najnižja pri nas. Danes plačamo 480 forintov, brez omejitve cen bi gorivo stalo bistveno več kot 500 forintov. Omejitev cen se je tudi tukaj obnesla, zato jo za nadaljnje tri mesece podaljšamo. Omejitev obresti ščiti družine s stanovanjskim in hipotekarnim kreditom, omejitev cen živil pa je v korist vseh nas, še zlasti pa je v pomoč ljudem s skromnimi prihodki.
Gospe in gospodje!
Znižanje režijskih stroškov inflacijo zniža za 1,5 odstotka, omejitev rasti cen goriv za pol odstotka, omejitev cen živil pa za 0,9 odstotka. Na podlagi svežega poročila unije bo letošnja inflacija na Madžarskem 5,4 odstotna, naslednje leto pa 3,6 odstotna, dvig plač pa je to bistveno presegel oziroma bo tudi v bodoče. Denar, torej bo, ker Madžarska bo tudi v bodoče delala. Subvencije namenjene družinam bomo ohranili, še več, jih bomo še naprej širili. Vztrajali bomo pri tem, da starševstvo ne bo povzročalo finančnih težav, ampak zagotavljalo ugoden finančni položaj. Bodo otroci, bo denar in družine bomo zaščitili. Ta pot vodi naprej!
Gospe in gospodje!
Z inflacijo je še ena težava, ležeči policaj. Ime ji je: Bruselj. Liberalizirali so trge plina in elektrike, niso pa izdelali in uvedli pravnih predpisov za reguliranje hektičnih nihanj. S tem so Evropo prepustili finančnim špekulantom. To je huda napaka, ker je mogoče 50 % inflacije pripisati ceni energentov. Borili smo se za to, da Bruselj jedrsko energijo in plin razglasi za trajnostna energenta. Na koncu smo bili uspešni, ampak oblikovanje cen se je že izmuznilo iz rok bruseljskih birokratov. Njihovi ukrepi so nezadostni in prepozni ter nastale krize ne morejo rešiti. Na podlagi našega sedanjega vedenja bodo visoke cene energentov še vrsto let ostale z nami. Na srečo oziroma zahvaljujoč se nastopaštvu in drznosti Pétra Szijjárta smo z Rusi še pravočasno sklenili dobre pogodbe o distribuciji plina. Toda težava v Bruslju ni manjša, ampak se še naprej povečuje. Lahko se zgodi, da bomo namesto reševalnega jopiča za vrat dobili mlinski kamen, saj po vsej Evropi želijo uvesti kazenski davek za lastnike stanovanj in motornih vozil. Absurdno je, da se morajo članice ob visokih cenah boriti tudi z Brusljem. Čas je že, da nekdo reče: da je padel načrt Bruslja, namreč, da bi se s povišanjem cen energentov borili proti uničevanju podnebja. Je padel, ker uniči evropska podjetja in tudi evropske družine. To je slepa ulica. Potreben je nov načrt!
Spoštovani gospe in gospodje!
Poglejmo, ali bodo nove epidemije. Svet mora danes živeti s tem, da se je ob obdobju preseljevanja narodov pojavilo še obdobje epidemij. Epidemija je dobila svetovne razsežnosti, terjala je življenja, napadla je delovna mesta in ohromila svetovno gospodarstvo. Tudi nam ni prizanesla, ampak mi smo se zbudili med prvimi. V Evropi smo prvi oblikovali operativni štab. Med prvimi smo nabavili respiratorje in smo pripravili bolnišnice na sprejem bolnikov epidemije. Med prvimi smo nabavili potrebna cepiva, med prvimi smo cepili več kot polovico ljudi in smo med prvimi ponovno zagnali državo. Tako kaže, da je danes najhujše že mimo. Med vsem tem smo opravili temeljite spremembe v svetu bolnišnic. Uredili smo zdravniške plače, odpravili smo nedovoljene nagrade v zdravstvu, ločili smo zasebno in javno zdravstvo, vse to na podlagi sporazuma sklenjenega z zdravniško zbornico, v miru, slogi, sredi svetovne epidemije. Hvala lepa! Že v času epidemije smo začeli razvijati domačo zdravstveno industrijo. Danes že sami proizvajamo, to kar potrebujemo ali bomo potrebovali ob morebitni novi epidemiji: maske, respiratorje, zdravstvene pripomočke. Največji zalogaj je seveda tovarna cepiv, ki jo gradimo v Debrecenu za 55 milijard forintov in bo konec leta že proizvajala.
Prijatelji!
Nihče ne more garantirati, da v času, ko je globalno gospodarstvo prepleteno z vseh strani, ne bodo izbruhnile nove in nove epidemije. Toda jamčimo zato, da bosta madžarsko zdravstvo in farmacija v polni opremi sprejela nove epidemije.
Spoštovani gospe in gospodje!
In na koncu, ali bo na naših mejah nov val migrantov? Ne samo da bo, ampak je že. Dnevno več sto migrantov želi nasilno vstopiti na območje Madžarske. Lani skupaj 122 tisoč, letos januarja pa že več kot 12 tisoč. Nekaj časa smo upali, tudi sam, da nam bo uspelo hitro zapreti meje in bodo tudi migranti spoznali, da se jim ne splača poskušati na madžarski meji. Niso spoznali. Razlog za to je, da je Madžarska tako kot nekoč, pa si to želimo ali ne, se tega zavedamo ali ne, pravzaprav mejna utrdba notranjih evropskih, predvsem nemških območij, in migranti hitijo prav tja. Življenje v mejnih utrdbah nikoli ni bilo lahko. Do zdaj smo potrošili več kot 600 milijard forintov za varovanje meje. 600 milijard forintov! Pred migrantsko krizo smo to ogromno količino denarja namenili gospodarstvu, ali pa smo ga dali družinam. Danes ga moramo nameniti za varovanje meje. Hunyadi je pri Beogradu ustavil sultanove čete, mi pa smo na naših južnih mejah ustavili enote Györgya Sorosa. Ampak prav iz primera v Beogradu vemo, da edina zmaga sama po sebi nič ne reši, in je lahko iz Beograda hitro Mohács. Varovanje meje pomeni stalno pripravljenost, žilavost in vzdržljivost. To je težka, zelo težka naloga. Povrh vsega moramo imeti oči tudi zadaj, saj tudi s strani Bruslja ne moremo biti mirni. Tam se zbirajo agenti Györgya Sorosa, judeži, ki so za trideset srebrnikov pripravljeni narediti vse, horde pismoukov, strokovnjakov in svetovalcev, ki na nacionalne države gledajo kot na sovražnike, ali pa vsaj kot na zastarale ostanke, ter volkovi globalnega kapitala, ki v vsem zavohajo denar, tudi v migraciji. Vsi ti delajo na tem, da nas prepričajo, da invazijo, preplavljanje Evrope sprejmemo kot naravno stanje, kot neustavljivo zgodovinsko nujo. So države, kjer so že uspeli. Italijanska meja je tako luknjasta kot cedilo. Francozi komajda imajo glavo nad vodo. Nemci pa so se preprosto razglasili za državo priseljencev. Afganistanu smo se odrekli, tudi v Afriki je ogromen presežek prebivalstva, valovi lahko kadar koli pljusnejo čez Sredozemsko morje. Krščanska Evropa je v velikih težavah zaradi svoje notranje šibkosti in tudi zaradi moči zunanjih udarcev. Zdi se in tudi sam tako ocenjujem, da latinsko krščanstvo v Evropi ne more več obstati na lastnih nogah. Brez ortodoksije, zavezništva sklenjenega z vzhodnimi krščani, ne bomo preživeli naslednja desetletja. Ceterum censeo, Evropa potrebuje narode Balkana.
Prijatelji!
Prosim, dobro si zapomnimo, da madžarske obrambne linije na meji stojijo, dokler smo mi na čelu vlade. Gyurcsányevi so jasno povedali: „Migranti nikogar ne prizadenejo, še več, čez eno ali dve generaciji bi tudi oni postali Madžari, zato je pomembno, da se tisti, ki pridejo sem, dobro počutijo.” Če bomo dovolili, da bruseljski birokrati, ki zagovarjajo migracije, pomagajo hkrati smešnim in nevarnim akterjem Gyurcsányevega šova priti na oblast, bodo odprli meje. In če jih enkrat spustijo v državo, tega ne bo več mogoče spremeniti. Bomo imeli tukaj odprto družbo, ki bo bremenila tudi naše vnuke, če jih bomo sploh še imeli.
Spoštovani gospe in gospodje!
Mogoče je treba tukaj spregovoriti o tem, zakaj smo mi in Bruselj oziroma kasta zahodnoevropskih izobražencev, svet strokovnjakov, oblikovalcev politike in usmerjevalcev mnenj na nasprotnih bregovih. Da smo na dveh različnih bregovih, o tem ni dvoma. Drugo štejemo za dragoceno tradicijo Evrope, drugače razmišljamo o prihodnosti narodov in nacionalnih državah, drugače o globalizaciji in zdaj drugače razmišljamo tudi o družini, še več, tako daleč smo prišli, da drugače razmišljamo tudi o binarni strukturi družbe, ki temelji na ženski in moškem. In zato, ker je temu tako, in tako je, si predstavljamo ter sebi in svojim otrokom želimo neizogibno drugačno prihodnost. Rad bi jasno povedal, da tudi pri tem ne bomo popustili. 3. aprila bomo na referendumu zaščitili svoje otroke, oče je moški, mati pa ženska, naše otroke pa naj pustijo pri miru!
Ne želim si njihovega sočutja, ampak resnica je ta, da trideset let delam z njimi, in vidim, to je moje osebno opazovanje, da se na dnu razlik skriva to, da smo mi popolnoma drugače doživeli in drugače razumemo konec hladne vojne kot oni, zahodne države, vključno z Ameriko, ki niso bile pod okupacijo Sovjetov. Tukaj gre za to, da niso živeli v diktaturi, svobodo pa so podedovali, kot je rekel Márai. Mi smo pa živeli v tem, v diktaturi, svobode pa nismo dobili, ampak smo si jo izborili. Ne podcenjujemo doprinosa zahodnjakov, ampak nam je jasno, da so hladno vojno dobili Poljaki, Čehi, Madžari, Nemci, Bolgari, Romuni, Estonci, Latvijci in Litovci, torej mi. Mi vemo, da sta antikomunizem in nacionalna ideja premagala hladno vojno, s tem, da sta vzpostavila nacionalne države. Menimo, da je nacija zmagala nad razredom, verovanje v Boga nad ateizmom in zasebna lastnina nad socialistično državno lastnino. Oni mislijo nekaj popolnoma drugega. Oni mislijo, da je njihova liberalna demokracija zmagala nad komunizmom. V njihovih glavah zdaj in tudi takrat niso bile v centru pozornosti nacionalne države, ampak globalen svet, ki ga vodijo globalne organizacije, ustanove in mreže ter je povezan s trgovskimi in tehnokomunikacijskimi mrežami svetovne razsežnosti. Prav zaradi tega je György Soros iskreno povedano njihov junak in seveda prav pride tudi drobiž. Zaradi tega se ne moremo sporazumeti glede pravne države in demokracije. Kot vemo, živimo v sistemu ustavne pravne države, kar je jasno določeno v Temeljnem zakonu, ki nas ščiti. Zanje je pravna država instrument, s katerim bi lahko iz nas zgnetli sebi podobne. Zato jih niti ne zanimajo dejstva in naši argumenti. Zdaj vodijo sveto vojno, džihad pravne države. Proti džihadu le redko pomagajo besede. Moramo pokazati moč, zdaj je to na vrsti! Isto velja tudi za demokracijo. Oni vidijo degradacijo, zdrs demokracije, mi pa naše vsakdanje življenje. Z volitvami, referendumi, virulentnimi levimi mediji in ostrimi političnimi debatami. Takšni so kot ženska v freudovski šali, ki beži pred grozno senco, ki jo preganja. Ko jo senca dohiti, jo ženska tiho vpraša: „Kaj hočete od mene?” Senca odgovori: „Jaz? Saj, sanjate o meni!” Tako smo pač drug z drugim, v resnici nočemo postati takšni, kot so oni, in je malo verjetno, da bi oni hoteli postati nam podobni. Nima smisla zanikati razlik. Znotraj zahodnega sveta se ni mogoče izogniti tej razpravi. Razprava je seveda pomembna, ni pa najpomembnejša. Najpomembneje je to, ali želimo ostati skupaj. Še zlasti tukaj v Evropi, ker Evropska unija ima prihodnost le, če lahko kljub rastoči kulturni odtujitvi ostanemo skupaj. Mi smo za to, da Evropska unija ostane skupaj. Prav zaradi tega smo Bruslju in tudi Berlinu večkrat ponudili toleranco. Ne pričakujemo, da bi sprejeli madžarsko politiko do migrantov, madžarsko družinsko politiko ali pa madžarsko zunanjo in nacionalno politiko in jo dvignili na evropsko raven, ampak tudi oni ne morejo od nas zahtevati, da sprejmemo njihovo. Ni druge rešitve, samo toleranca. Samo tako lahko najdemo skupno pot, in tudi unija mora iti naprej in ne nazaj.
Spoštovani gospe in gospodje!
Tako torej stojijo naše stvari pozimi leta 2022, petdeset dni pred volitvami. Vidimo, da bodo volitve velik izziv, bodo življenjsko pomembne za Madžare. Pa tako zelo si želimo volitev, ki ne bi bile življenjsko pomembne, ampak bi šlo samo za izvolitev dobre vlade! Žal, to zdaj ni mogoče. Na teh volitvah gre še za to, da se želita vrniti Gyurcsány in Bajnai. Ferenc Gyurcsány je že najavil, da so pripravljeni na vrnitev. In če se bo vrnil, nas bo popeljal tja nazaj, kjer smo enkrat že bili, kamor si niti malo ne želimo. Spomnimo se samo, kakšno razočaranje je povzročilo prebivalcem glavnega mesta novo levičarsko vodstvo Budimpešte. Po devetih letih v opoziciji so dobili priložnost, da pokažejo, kaj znajo. Vlada povrh vsega glavno mesto razvija bolj, kot je to v moči države. Kljub temu vladajo kaos, umazanija, brezdomci in zastoji, korupcija, nekompetentni vodje, domišljavost in lenoba. Gyurcsányevi ljudje so zavzeli blagajno, Bajnai pa lepo na tihem upravlja sistem provizij. In za to je bilo dovolj dve leti zavožene leve vladavine. Vsi lahko vidimo, da oni grejo nazaj in ne naprej. Seveda res je tudi to, da lahko v sončnem vremenu in ob ugodnem vetru tudi pijan kapetan vozi ladjo. Ob brezvetrju pa je dovolj, če je kdo visok, suh in rad dolgo spi. Ob močnem in vrtinčastem vetru, opozarjanju na vihar, pa verjemite mi, je potreben dober mornar. Mogoče je naša koža zaradi vetra razpokana, naš obraz razbrazdan, stisk rok hrapav, tudi naša manira ne sledi vedno dvorski etiketi in tudi naši gibi niso podobni gibom balerine, ampak plovba je naša strast in nadvse imamo radi ladjo, za katero smo odgovorni. Poznamo valove in spoštujemo morje. Videli smo že močne viharje, krmilili smo že ob ogromnem vetru, in kar je najpomembneje: vemo, kam hočemo. Tukaj imam zapisano: naprej in ne nazaj!
Prijatelji!
Levica zdaj širi neumnost, da tisti, ki se ji bodo pridružili, bodo za sabo pustili svoje dosedanje življenje, kot Kristusovi učenci ribiško mrežo. Prosim lepo, to je že nešteti kandidat levice za odrešenika. Spomnim se, tudi Ferenc Gyurcsány je tako začel. Mene pa bolj spominja na sleparskega televizijskega zdravilca na daljavo, ki obljublja ozdravitev, v resnici pa ponuja le znižani DVD v paketu tri v enem. In, ko si mu verjel vse, kar je natvezil, ko si kupil vse njegove publikacije, se s tvojim denarjem odpravi na Bahame, Ti pa ostaneš neozdravljen, s praznimi žepi in celim kupom kičastih DVD-jev.
Prijatelji!
Od leta 2010 nam že četrtič želijo prodati pravljico spremenjene in prenovljene, organizirane in reorganizirane levice. Sam sem prepričan, da Madžari tudi četrtič ne bodo za to. Priznam, upal sem, da če jih bomo zdaj premagali, pa tudi če so komunisti še tako trpežni, če imajo še tako razvito tehniko kloniranja, ne bodo mogli proizvesti toliko MiniFerijev, da bi se lahko še enkrat zavzeli za stvar. Nasprotnika poznamo. Padalce strica Gyurija kličemo že po imenu. Tudi plačance iz Bruslja so že uporabili zoper nas, in mi vemo, kako jih je treba razgnati. Zdaj se nam pravzaprav ni treba z njimi ukvarjati, ampak z lastnim taborom. Prijatelji, še nikoli nismo bili tako močni, tako dobro organizirani in odločni kot zdaj. Zavihajmo rokave in dajmo piko na konec te zadeve. Pripravite sedla, kampanja se je začela, čas je, da tudi mi izjahamo.
Čez petdeset dni na nas čakajte z desne strani! Dobri Bog nad vsemi nami, Madžarska pred vsemi! Naprej Madžarska, naprej Madžari!